Namen te aktivnosti je oceniti vpliv volka na plen, predvsem na prostoživeče živali (pa tudi na domače) z vključevanjem človeških praks (lov) v strogem partnerstvu z lovci, kot je opisano v akciji A4.
Nekateri lovci krivijo plenilce za zmanjšanje številčnosti in razpoložljivost divjadi, kar bi lahko bil razlog za širši konflikt med volkovi in lovci, vendar je malo znanega o vplivu plenilskega pritiska in uporabe virov v odnosih plenilec – plen – živina v Evropi.
Namen te aktivnosti je oceniti vpliv volka na plen, predvsem na prostoživeče živali (pa tudi na domače) z vključevanjem človeških praks (lov) v strogem partnerstvu z lovci, kot je opisano v akciji A4.
Poznavanje odnosov med volkovi, prostoživečim plenom in udomačenimi živalmi na ravni ekosistema je predpogoj za celostno uporabo praktičnih orodij v podporo pri upravljanju z vrstami in zemljišči. Slednje postane še posebej učinkovito, če se izvaja na vključujoč način. Aktivnost vključuje podrobno merjenje plenilskega pritiska, s pomočjo volkov, opremljenih z GPS-GSM ovratnicami. Namen je oceniti ustrezne vloge volka kot lovca na prostoživeče živali, zlasti srne, ob upoštevanju razsežnosti pašništva in vpliva volka na živino.
Posebno pozornost bomo namenili vključevanju zainteresiranih deležnikov v projekt in s tem zagotovili skupno upravljanje. Izvedli in primerjali bomo 4 lokalne študije odnosov plen-plenilec-lovec (1 v Franciji, 2 v Italiji, 1 v Sloveniji), da bomo ovrednotili vpliv volkov na plen, ter podali priporočila, kako upoštevati vlogo plenilca pri upravljanju z lovom.
