Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji v sezoni 2020-2021
V pretekli sezoni spremljanja volkov smo na območju Slovenije zaznali 12 volčjih tropov. Velikost superpopulacije, ki vključuje Slovenijo in obmejno območje Hrvaške, smo ocenili na 138 volkov (121-168; 95% interval zaupanja). Ocena števila volkov v Sloveniji pa je 120 živali (106-147; 95% interval zaupanja). Po naših ocenah populacija volkov v Sloveniji od leta 2010 številčno narašča.
Spremljanje volkov v sezoni 2020/2021 je sledilo ustaljenim praksam preteklih let
Spremljanje volkov v sezoni 2020/2021 je utečeni praksi preteklih sezon prineslo dve večji spremembi. Razširili smo partnerstvo projekta, pri izvedbi aktivnosti je tako poleg Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in nevladne organizacije društva Dinaricum sodeloval tudi javni zavod Triglavski narodni park. Popis volkov z izzivanjem tuljenja pa smo iz začetka sezone prestavili na njen konec. Obenem smo razširili tudi območje izvajanja popisa v SZ delu države. Ažurne podatke o razširjenosti smo pridobivali tudi preko podatkov o škodah, ki so jih volkovi povzročili na pašnih živalih. Beležili smo vso zaznano smrtnost volkov in zbirali tkivne vzorce mrtvih živali za genetsko prepoznavo osebkov. Glavni metodi, ki nam omogočata vpogled v stanje in razvoj populacije, ostajata zbiranje in analiza neinvazivnih genetskih vzorcev ter popis teritorialnih volkov prek izzivanja tuljenja. Kot narekuje ustaljena praksa, obeh osrednjih metod monitoringa ne bi uspeli izpeljati brez truda številnih prostovoljcev – tudi lovcev. Pri zbiranju neinvazivnih genetskih vzorcev je v tokratni sezoni sodelovalo več kot 100 oseb, popisa teritorialnih volkov pa se je udeležilo prek 300 prostovoljcev. Pri obeh aktivnostih so sodelovali tudi številni člani lovskih družin.
Zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev, torej iztrebkov, urina, dlake in drugega genetskega materiala, ki ga živali neprestano puščajo v okolju, je potekalo med 1. majem 2020 in 30. aprilom 2021. V tem obdobju nam je uspelo zbrati 470 vzorcev, večinoma iztrebkov. Poleg teh, za potrebe monitoringa ciljno nabranih vzorcev, smo v končne analize vključili še vzorce sline iz ugriznih ran pašnih živali, ki jih v okviru javne službe zbira ZGS, vzorce zbrane pri odlovu volkov v okviru projekta LIFE WolfAlps EU. Ob upoštevanju vseh virov vzorcev nam jih je v sezoni 2020/2021 uspelo zbrati prek 700.
Kot je normalno za tovrstne projekte, pa laboratorijske analize razkrijejo, da vsi zbrani vzorci niso dovolj sveži za genetsko prepoznavo živali ali pa ne pripadajo tarčni vrsti – volku. Kljub temu se je ves napor vložen v zbiranje vzorcev izplačal, saj je kar 66 % oziroma 316 zbranih vzorcev delovalo in pripadalo volkovom.
Koliko je tropov?
Poleg ocene številčnosti lahko z genetskimi raziskavami spremljamo prostorsko razširjenost volkov ter ocenimo območja teritorijev in število volčjih tropov. Za sezono 2020/2021 smo z analizami volčjih rodovnikov potrdili 12 volčjih tropov, od katerih sta imela dva del teritorija na Hrvaškem.
Poleg volčjih tropov, ki so družine (starši in njihovi potomci), populacijo sestavljajo tudi volkovi samotarji. To so predvsem dispergerji – živali, ki so zapustile območje rodnega tropa v iskanju spolnega partnerja in težnji po vzpostavitvi lastnega teritorija, in migranti – tako poimenujemo volkove v disperziji, ki k nam prihajajo iz nepoznanih tropov (npr. s Hrvaške, Italije, BiH). Tokratno sezono smo zaznali 18 volkov izven teritorijev potrjenih tropov, od tega 10 živali v disperziji iz znanih tropov ter 8 migrantov.
Za podrobnejšo predstavitev rezultatov pretekle sezone monitoringa volka vas vabimo k branju celotnega poročila, ki je javno dostopno na spletu (www.volkovi.si, Publikacije).