V preteklosti so bili volkovi prisotni v celotni Avstriji. V sredini 19. stoletja so bili v iztrebljeni zaradi konfliktov z živinorejo, tekmovanja za divjad in neposredne nevarnosti za človeka. Od teh časov do leta 2008 so se volkovi v Avstriji pojavljali le občasno. Od leta 2009 se redno priseljujejo iz sosednjih populacij, od leta 2016 dalje je to priseljevanje intenzivnejše. Približno 48% Avstrije je pokrito z gozdom, država pa ima največjo gostoto prostoživečih parkljarjev v Evropi. Splošna kakovost življenjskega prostora je torej dobra.
Volkovi v Avstriji izvirajo iz štirih različnih populacij: Zahodnih in Južnih Alp (Italija, Francija in Švica), Dinaridov (Slovenija, Hrvaška), Karpatov (Slovaška) in srednjeevropskih nižin (Nemčija, Zahodna Poljska in Češka). Na začetku je večina volkov prišla z juga in se naselila v Alpah, v zadnjih letih pa je vse več volkov prišlo v Avstrijo iz srednjeevropske nižinske populacije, verjetno zaradi njene večje številčnosti in prostorske širitve na Češko.
Prvi trop volkov se je vzpostavil leta 2016 na vojaškem poligonu (Allentsteig). V naslednjih letih je bil leta 2017 spet prisoten en trop, leta 2018 in 2019 trije in leta 2020 verjetno le en top . Število potrjenih odraslih in subadultnih volkov se je povečalo s 6 v letu 2016 na 32 v letu 2019. Vsi tropi se nahajajo v nižinah severne Avstrije.
Volkovi v Avstriji kažejo visoko stopnjo menjave populacije (velika smrtnost in menjava osebkov s prihodom novih). Edina izjema je volčji par iz tropa Allentsteig. Posamezne volkove v Alpah je mogoče genetsko dokazati v povprečju petih oz. sedmih mesecev, če vključujemo vse znake prisotnosti. Povprečni časi na nealpskih območjih so 5 oziroma 13 mesecev. Visoke stopnje menjave posameznih volkov se kažejo v podobnem vzorcu kot pri tropih. Zunaj območja vojaškega poligona Allentsteig tropi niso ostali dlje kot eno leto, v alpskem območju še ni nastal noben trop. Nobenega avstrijskega volčjega mladiča še nismo zaznali izven ozemlja njegovega tropa.
V Avstriji poteka težka javna razprava o vrnitvi volkov. Medtem ko je večina Avstrijcev za, nekateri deli družbe popolnoma nasprotujejo vrnitvi in želijo določena območja brez volka ali celo celotno Avstrijo brez volka. Med temi skupinami so najbolj opazni rejci drobnice in lovci. Rejci drobnice so v javni razpravi zelo glasni in odkriti. Trdijo, da je ukrepe za preprečevanje škode težko ali celo nemogoče izvesti. Lovci v javni razpravi delujejo bolj zmerno, a mnogi lovci volka ne sprejemajo. Izjave, kot je “če vidim volka, ga bom ustrelil”, so zelo pogoste. Uporaba davčnega denarja za podporo rejcem pri preprečevanju škode je splošno sprejeta. Pogled lovcev je manj sprejet, saj splošna javnost na njihovo motivacijo gleda kot na sebičen odnos.
Za upravljanje vrnitve volka v tem kompleksnem javnem kontekstu so avstrijske dežele in zvezna ministrstva ustanovile krovno organizacijo, imenovano “Österreichzentrum Bär, Wolf, Luchs” (Avstrijski center medved, volk, ris). Skupine zainteresiranih deležnikov in znanstvene ustanove so izredni člani te organizacije. Ideja te organizacije je podpreti javne ustanove pri soočanju s temi izzivi v pravnem okviru in organizirati nizko-konfliktno sožitje velikih zveri in ljudi, zlasti uporabnikov zemljišč. Ta organizacija je bila ustanovljena v začetku leta 2019.
Za Avstrijo je volk naveden v Prilogi IV Direktive EU o habitatih in je zato strogo zaščiten. Izvajanje ukrepov za preprečevanje škode in druge ukrepe, ki podpirajo sobivanje volka in ljudi, so v zelo zgodnji fazi.
