Volk je v Franciji izumrl v tridesetih letih prejšnjega stoletja po stoletjih organiziranih aktivnosti države za iztrebitev vrste. Francija je imela celo paravojaško enoto, ki je bila ustanovljena pred približno 1000 leti in je bila namenjena izključno iztrebljanju volkov v 18. in 19. stoletju. Ta enota deluje še danes, ima pa tudi druge cilje. Uradna vrnitev volkov v Franciji se je začela, ko sta bili dva osebka opažena v narodnem parku Mercantour leta 1992, v alpski regiji blizu italijanske meje. Od takrat so s pomočjo genetike ugotovili, da so volkovi, ki so ponovno poselili državo, prišli iz populacije volkov v Italiji, ki se širi od sedemdesetih let 20. stoletja dalje, ko je bila zavarovana na mednarodnem nivoju. Od prvega pojava v južnih francoskih Alpah so se volkovi razširili in ponovno poselili Alpe v osrednjem delu (Central Massif) proti severu in zahodu. Na jugozahodu so se razširili v Pirinejsko gorovje na meji s Španijo in na severovzhodu v gorovje Vosges, blizu Nemčije. Zadnja ocena stanja populacije, opravljena pozimi 2019–2020, kaže na 81 reprodukcijskih volkov v državi. Število volkov je trenutno ocenjeno na med 530 in 630 osebki, stopnja rasti pa je nekoliko nižja od povprečne stopnje rasti (13%), ocenjene iz preteklih let. Število in razširjenost volkov v Franciji tako še vedno počasi narašča.
Razširjenost volkov v Franciji se v veliki meri prekriva z območji, kjer so prisotne velike črede živine, predvsem ovc, ki se pasejo na alpskih pašnikih. Volkovi naseljujejo hribovite predele in nižine, kjer so prebivalci vse bolj zaskrbljeni zaradi prisotnosti volka. Glavni izziv za ohranitev vrste v Franciji je nedvomno preprečevanje napadov volkov na črede ovac. Država vsako leto zabeleži razmeroma veliko napadov, večinoma osredotočenih v južnih Alpah, kjer se živina lahko zadržuje na alpskih pašnih območjih skozi vse leto. Poleg tega so lovci v Franciji zaskrbljeni zaradi vpliva volkov na število, razširjenost in vedenje divjadi, zlasti v velikih parkljarjev. Tako rejci ovc kot lovci pogosto menijo, da njihova skrb glede volka s strani države ni dovolj upoštevana. Nezakonito ubijanje je prisotno, vendar ga leta 2020 ne zaznavamo kot glavno težavo. Tako, kot v drugih državah, je največje nasprotovanje volkovom med tistimi, ki živijo na območju volkov, v splošni populaciji pa je redko. Ta kontrast ustvarja napetost in nesoglasja glede volkov med kraji v pokrajini, zaradi česar je upravljanje z volkom še posebej ločujoča in kontroverzna tema v javni razpravi.
Volk je v Franciji strogo zaščitena vrsta po izvajanju določb Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prostoživečih živali in naravnih habitatov iz leta 1979 ter Direktive EU o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst iz leta 1992 (Direktiva o habitatih). Francija ima načrt upravljanja za vrsto od leta 2004. Poleg spremljanja stanja populacije država financira tudi ukrepe za zaščito živine in rejcem nadomešča izgube po plenjenju volkov. Direktiva o habitatih dovoljuje odstranitev volkov iz populacije za zaščito živine, če drugi ukrepi niso učinkoviti in če poseg ne ogroža preživetja populacije volkov. Francija je zato vzpostavila protokol, ki temelji na postopnih intervencijah glede na resnost in ponavljanje napadov volkov na določeno čredo. Intervencije strogo spremljajo in izvajajo pooblaščene osebe, za primere odstranitev volkov iz populacije je zadolžena posebna enota francoske agencije za biotsko raznovrstnost.
